»Zelo sem žalosten. Vse smo naredili, da bi rešili dečka. Kopali smo neprestano in v petih dneh naredili, kar bi sicer trajalo več tednov.«

»Čisto drugačen je, sicer še ne hodi, upamo, da bo ... drugačen otrok je, bolj nasmejan in glasen.«

»Baba, očka, zakaj morajo biti vojne? Zakaj eni ljudje ubijajo druge?«

»V bolnišnici obžalujemo in se opravičujemo za časovno komponento, ki je odstopala od ustaljenih protokolov.«

»Divji dečki bodo na koncu ogrozili svoj lastni obstoj.«

»Arabec? Zajeban Arabec? Pejd nazaj v Azijo, opica!«

»Posledice, ki jih bo imel, bodo žal trajne.«

»Dejal naj bi tudi, da dejanja ne bi zagrešil, če ne bi imel pri roki očetovega orožja.«

»Upamo, da bo tako tudi pri tem fantku in da se bo njegov razvoj pospešil in dosegel mejnike, ki jih doslej še ni.«